OZIMNA EKOTRŽNICA, PREDAVANJE ANTONA KOMATA IN LIKOVNA RAZSTAVA (7.10.2012)

v nedeljo, 7. oktobra 2012 ob 14. uri je bilo na turistični kmetiji Na poljani, Meja 7, 4211 Mavčiče PREDAVANJE ANTONA KOMATA O POMENU SAMOOSKRBE, OZIMNA EKOTRŽNICA IN LIKOVNA RAZSTAVA

Anton Komat je vodilni predavatelj na področju varstva narave, neodvisni raziskovalec, pisatelj in publicist. Objavil je na stotine člankov in ducat knjig, je vodja številnih projektov zavarovanih območij narave. Predaval je o globalni prehranski krizi in izhodu iz nje: o treh naravnih virih, ki opredeljujejo nacionalno varnost (rodnost prsti, zadostne količine vode in ohranjena pestrost historičnih sort kulturnih rastlin) in o skrajšani poti med »vilami kmeta in vilicami meščana«.

Po predavanju smo lahko kupili njegove knjige. Organizirali smo tudi ekološko tržnico, na kateri so ekološki kmetje z Gorenjske ponudili svoje ozimne pridelke (zelenjavo, žita in mlevske pridelke, mesne in mlečne dobrote in še mnogo drugega). 

Imeli smo tudi Skupinsko likovno razstavo občin na Sorškem polju na temo narave.

Dodatne informacije so na voljo na naslovu www.sorskopolje.si in www.napoljani.si oz. pri Matjažu Jerali (tel. št.: 041 348 199 ali po e. pošti: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ).                                                                     Word Icon    PDF-icon

Ponudba ekokmetij....

GALERIJA


                                                                                                                                      Podreča, 15. 9. 2012

                                                                                                                                      Sporočilo za medije

ANTON KOMAT O MOŽNIH LOKALNIH POTEH IZ KRIZE

Na poljani, 7. oktobra 2012 - Društvo Sorško polje – približajmo se naravi je na Sorškem polju gostilo Antona Komata in gorenjske ekološke kmete: več sto poslušalcev je spremljalo predavanje o pomenu samooskrbe zaradi globalne prehranske krize ter o možnostih prenosa dobrih praks iz Maribora in tujine na Sorško polje.

Društvo Sorško polje – približajmo se naravi je v svoji nameri, da nadaljuje z ozaveščanjem prebivalcev in gorenjskih kmetov o pomenu ekološkega kmetijstva za ohranjanje naravne dediščine Sorškega polja, gostilo Antona Komata, vodilnega predavatelja s področja varstva narave. Kot rešitev iz trenutnih kriznih dogajanj in vse večjih stisk ljudi je Komat ponudil strategijo celovitega reševanja problemov, pri kateri je ključnega pomena aktivnost vsakega posameznika.

Komat je med drugim povedal, da lahko kmalu pričakujemo prehransko krizo. Za velike spremembe, ki nas čakajo, bomo potrebovali veliko domišljije. Prihodnost vidi v stacionarni ekonomiji, torej, da porabimo lahko samo toliko, kot narava lahko obnovi oziroma kot človek lahko reciklira, ne pa na ekonomiji rasti, ki spodbuja krajo naravnih virov našim potomcem in kopičenju odpadkov. S finančno krizo je povezana tudi energetska kriza, zaradi vse višjih cen nafte in naravnega plina pa je ogrožena prehranska varnost, ki so jo naši predniki zagotavljali predvsem s tradicionalnim ekološkim znanjem – akumulacijo izkušenj skozi zgodovino v prostoru. Nafta je danes usodno povezana s hrano, saj koncept industrijskega kmetovanja temelji na izjemno veliki porabi nafte. Dotaknil se je perečih problemov, povezanih z intenzivnim kmetijstvom in negativnim vplivom na okolje, od negativne rasti porabe energije za pridelavo hrane, do nadzora nad germoplazmo in prilaščanja semen s strani velikih korporacij, problema rabe obdelovalnih površin, visokih cen zaradi uvožene hrane in izvoza slovenske govedine ter svinjine. Prehranska varnost po Komatovih besedah temelji na ohranjanju rodnosti prsti, zagotavljanju zadostnih količin vode in na zagotavljanju ekoloških semen. Projekt lokalne ekološke samooskrbe Urbane brazde iz Maribora je primer povezovanja znotraj naselja, ulice, soseske, primer sodelovanja in zaupanja, lokalnega reševanja problemov in skrajšane poti od »vil kmeta do vilic meščana«. V Mariboru so začeli s pšenico, ki so jo lokalni kmetje pridelali, zmleli v svojem mlinu, spekli v svojih krušnih pečeh in razvozili v okoliške vrtce in šole – 1600 otrok tako dnevno dobiva svež kruh iz lokalnega okolja, meščani zanj plačujejo manj, ves dohodek pa ostaja v lokalnem okolju. Sledile so poljščine, zelenjava, kmetijske službe so sestavile tehnologijo za kmete, ki imajo danes svojo zadrugo Kooperativ, s katero meščanom nudijo tedenske zabojčke z zelenjavo, gradijo pa tudi že pokrito tržnico in zraven restavracijo, v kateri pridelano lokalno ekološko hrano skuhajo in ostanke hrane ponudijo brezdomcem. Projekt v Mariboru je vključeval tudi skupinske vrtove (angleško »community gardening«), pri katerih se ljudje organizirajo v društvo s skupnim objektom in najetim zemljiščem ter ostalo potrebno infrastrukturo. Bolj kot sam pridelek, ki izdatno pomaga pri družinskem proračunu v kriznih časih pa ima dobre učinke socialna mreža: v Mariboru so sosedi, ki so si bili prej popolni tujci začeli sodelovati, organizirajo izobraževanja, izlete, druženja in skupaj rešujejo probleme. »Ljudje, ki so povezani med seboj, so močnejši«, je povedal Komat. Podobne urbane oziroma skupinske vrtove bomo osnovali tudi v Kranju, kjer je iniciativo prevzel Center za trajnostni razvoj podeželja, sodeluje tudi Društvo Sorško polje in posamezniki. Velik interes za vrtove pa so pokazali tudi prebivalci Jesenic. Poleg ekoloških kmetij, ki so se organizirale v zadrugo, in skupinskih vrtov, pa je velikega pomena tudi ohranjanje starih, odpornih, avtohtonih sort semen, zato so ustanovili društvo Varuhi semen, ki ima svojo semensko knjižnico in sodeluje z otroki in vrtičkarji iz vse Slovenije. Nadaljnji pomemben korak so bili šolski ekovrtovi,  ki služijo kot učni material v naravi: otroci se spoznavajo z rastlinami, z zelišči, vodnim motivom, metulji – »gre za ekološko pismenost, ki v anglosaškem svetu postaja nova oblika pedagogike«, je še povedal Komat.

Obiskovalci so si lahko zagotovili ozimnico pri gorenjskih ekoloških kmetih, domačin kmetije Na poljani Marko Frelih pa jih je povabil tudi na Skupinsko likovno razstavo iz treh občin: Slikarji štirih društev (Likovnega društva Kranj, KUD JaReM, KUD Zbilje in KUD Trata – Gorenja) se predstavljajo s svojimi stvaritvami. V sodelovanju z Ekološkim društvom Porevit, ki v okviru mednarodne iniciative Seed freedom organizira Štirinajst dni akcije za svobodo semen, je bila aktivna izmenjava semen na informativni stojnici Društva Sorško polje – približajmo se naravi.

 
 
 
 
 

Joomla Templates by Joomla51.com