REŠEVANJE PROBLEMOV NA DOMAČEM VRTU NA EKOLOŠKI NAČIN II. (9.1.2013)

V sredo, 9. januarja 2013 ob 19. uri, je bilo v OŠ Orehek Kranj, Zasavska cesta 53a predavanje REŠEVANJE PROBLEMOV NA DOMAČEM VRTU NA EKOLOŠKI NAČIN II.

Predavanje
Fanči Perdih - Amarant je bilo namenjeno vsem, ki želijo pridelati zelenjavo in poljščine na naraven način. Izvedeli smo, kako obdelati zemljo, izbrati semena  in negovati rastline, da bodo le-te dobro obrodile zdrave plodove.
Pred in po predavanju je bilo možno kupiti semena semenarske hiše Amarant.
Organizator: Društvo Sorško polje, približajmo se naravi

                                                                                                                                                   Word Icon    PDF-icon

DSCN4717 (Custom) DSCN4721 (Custom) DSCN4724 (Custom) DSCN4732 (Custom)


                                                                                                                                 Podreča, 9. 1. 2013
                                                                                                                                 Sporočilo za medije
TUDI ZELENJAVI PRIJA ČAJ

Kranj, 9. januarja – Ste vedeli, da se bolhača, ki mu gre najbolj v slast rukola, ne odreče pa se niti kapusnicam, na ekološkem vrtu ali njivi najlažje ubranimo z rahlo zemljo? Ali da ličinke kapusovega belina in sovke prežene pelinov čaj, mravlje pa koprivov čaj? Da se koloradskega hrošča otresemo s pravilnim kolobarjem, če pa ga že zalotimo, ga ob pravem času sežgemo in pepel potresemo po zemlji? Ne?

Škoda, ker ste zamudili Fanči Perdih iz edine slovenske ekološke semenarske hiše Amarant, ki jo je na sedmem predavanju v sezoni 2012/13 in kot prvo predavateljico v novem letu v sredo zvečer gostilo društvo Sorško polje, približajmo se naravi v osnovni šoli Orehek - Kranj. Na predavanju se je zbralo okrog 120 poslušalcev, zvečine vrtičkarjev, nekaj tudi kmetov, ki jih je pritegnila napovedana tema o reševanju težav na njivi in vrtu na ekološki način. Proti škodljivcem sicer obstajajo zelo učinkoviti biodinamični pripravki, vendar so učinkovita tudi bolj preprosta naravna sredstva, ki jih lahko pripravite sami doma.

Rahla tla, ki jih sovraži bolhač, dosežemo z rahljanjem ali zastiranjem zemlje. Ko sejemo kapusnice, jih ne zalijemo z zalivalko, ki tla »zbije«, ampak počakamo na dež.  Pred kapusovim belinom se ubranmo s pelinovim čajem, ki ga pripravimo tako, da dva vršička pelina prevremo v litru vode, počakamo četrt ure, razredčimo z desetimi litri vode in kapusnice temeljito poškropimo. Preden posadimo sadiko, v luknjo zlijemo dva decilitra razredčenega pelinovega čaja. Na enak način pripravimo koprivov čaj. Mravlje, ki jih privabijo koreninske uši, kar z zajemalko polivamo tri dni po vrsti, po enotedenskem premoru pa spet tri dni.

Fanči Perdih, ki je na Orehek pripeljala tudi Amarantova ekološka semena, se je razgovorila tudi o zgodnjih spomladanskih setvah semen v platoje in lončke, ki do selitve na vrt ali njivo čakajo v rastlinjakih in na okenskih policah. Vse rastline za kalitev potrebujejo toploto; zelena, na primer, vsaj 18 stopinj Celzija, paprika in bazilika kar 22 stopinj. Ko poganjki prikukajo na plan, temperaturo znižamo za dve ali tri stopinje, ponuditi pa jim moramo čim bolj svetel prostor.

Perdihova je posebej priporočila, naj bi tudi čebulo vzgajali iz semen. Sejemo jih od februarja do sredine marca. Kalčki najbolje uspevajo na svetlem mestu pri temperaturi 10 do 15 stopinj C. Aprila mlade poganjke, visoke do 20 centimetrov, razsadimo na vrt. Sejana čebula bo dozorela le mesec dni kasneje kot čebula iz čebulčka, bo pa bolj zdrava in bo bolje prenesla skladiščenje. Ko začne zoreti prva čebula, vse liste poležemo, s čimer preprečimo bolezni. V dveh, treh tednih bo ob črpanju sokov iz listov čebula pridobila še 10 odstotkov teže in dozorela.

Substrati, ki jih uporabljamo za okrasne rastline, niso primerni za setev zdrave zelenjave. Čeprav ne povsod, se že dobijo ekološki substrati, ki vsebujejo tudi alge, za prve setve pa je naj primernejši dobro predelan domač rastlinski in živalski kompost.

Poudarila je, da moramo imeti spoštovanje do semen, ki jih ne sejemo pregosto in  pazimo na dobre sosede, saj rastline ena drugo vzpodbujajo ali pa zavirajo pri rasti in privabljajo ali odganjajo škodljivce in bolezni. Nekaj več o tem in časih setve pa bo konec januarja možno prebrati na spletni strani društva www.sorskopolje.si.

Govorila je še o pridelavi domačih sadik, malih skrivnostih pri vzgoji lastnih sadik in kako, ter katero zelenjavo lahko pridelate na svojem vrtu v zgodnji pomladi.

Za uvod v predavanje nam je g. Rudi Zevnik prebral KOLEDNICO pesnika Franceta Cegnarja (*1826+1892) s Svetega Duha na Sorškem polju, ki je kot poštni uradnik in višji telegrafist v Trstu posvetil veliko svojega časa tudi slovenski literaturi, predvsem pesništvu. Leta 1861 je bil med ustanovitelji čitalnice v Trstu in je bil tudi tržaški mestni svetnik. Literarno se je udejstvoval že na liceju, kjer je urejal dijaški list. Leta 1848 je začel objavljati v Novicah in Sloveniji. Leta 1860 je izdal pesniško zbirko Pesmi. Prevajal je Schillerjeve tragedije in slovanske narodne pesmi in jih večinoma objavljal v Cvetju iz domačih logov. Pisal je tudi pripovedi, potopise in kritike. Sodeloval je tudi pri Ljubljanskem časniku, Ilirjanskem Primorjanu, Primorcu in Edinosti. Zavzemal se je za pravice slovenstva in dosledno, načelno kritiko leposlovnih objav.

Predsednik Društva Sorško polje, približajmo se naravi g. Matjaž Jerala je poslušalcem predstavil, da v društvu deluje skupina prostovoljcev, ki s svojim znanjem in časom želijo izboljšati kakovost bivanja na in v okolici Sorškega polja. Njihov glavni namen je vzpodbuditi lokalne pridelovalce, da bodo sonaravno pridelali hrano za lokalne javne ustanove in prebivalce. Poudaril je, da vedno več ljudi razmišlja o kvaliteti hrane in okolja v katerem živimo, kar se kaže z dobrim odzivom s strani krajanov Sorškega polja in okolice, saj so dogodki (predavanja, skupni ekološki vrt v Prašah, ogledi dobrih praks, zasaditve sadovnjakov na šolskih vrtovih, …) zelo dobro obiskani. Zahvalil se je gostiteljem, predavateljem, novinarjem in članom društva, ki vsak na svojem področju s prostovoljnim delovanjem pripomorejo k premikom, ki se dogajajo v naši okolici in vse povabil k sodelovanju z idejami in dobro voljo s katero se bodo te ideje tudi realizirale.

Delujmo lokalno in trajnostno, postajajmo samooskrbni in čim manj odvisni od drugih.

    Podreč

 

a, 10. 12. 2012

Sporočilo za medije

NA SORŠKEM POLJU VEČJI DOGODEK V ORGANIZACIJI PROSTOVOLJCEV DRUŠTVA SORŠKO POLJE: PREDAVANJE KULINARIKA IN PRAZNOVANJA NA SORŠKEM POLJU V PROSTORIH PGD MAVČIČE

Podreča, 10. 12. 2012 - Društvo Sorško polje bo v sredo, 12. 12. 2012 ob 19. uri organiziralo predavanje g. Samota Zorca o kulinaričnih značilnostih v preteklosti, ob katerih praznovanjih so se pripravljale določene jedi, o običajih in zgodovini Sorškega Polja. Ga. Ivana Markun pa bo predstavila svojo knjigo »Gremo Kran puzdravt« v kateri je zbrala 207 pripovedi - zgodb iz Kranja z okolico in vasi Sorškega polja iz preteklosti, zapisanih v narečju.

Kaj so jedli na Sorškem polju
Težko, je dobiti natančne informacije o zgodovini, vendar s prihodom krompirja in koruze vemo, da so se zgodile reforme po naših kraljih v času Avstro-ogrske, ko sta vladala Marija Terezija in Jožef II. Spremembe, ki sta jih vpeljala, so bile ključne za kmetijstvo in pridelovanje. Pred reformami je bil največji problem prebivalstva lakota, da bi kmete poučili, kako ravnati z kulturami so ustanovili šole. Te šole so bile osredotočene predvsem na izobraževanje kmetov o ravnanju z novimi pridelki in z obdelovanjem zemlje. Prav tako se je uvedlo večje poznavanje sadnega drevja. Jedi iz krompirja so začele dobivati večji pomen saj je bila pridelava tega enostavna in zahtevala manj dela.
Na sorškem polju so bile spremembe enake kot po celotnem ozemlji Avstro-ogrske, in zato se jedi in pridelki v Kranjski deželi niso močno razlikovali.
Pred prihodom krompirja so jedi pripravljali iz pšenice in zelenjave pridelane doma. Močnate jedi, ko je kaša in žganci so bile ključna prehrana za ljudi Sorškega polja. Rodovitna polja žit raznih vrst so prinašala ljudem možnost preživetja in s tem tudi trdo delo. Iz žita so pridobivali moko in s te pridelovali tudi črni in beli kruh, štruklje, ''prešce'',… Zelenjava kot je repa, zelje, korenje, koleraba, so sestavine raznih juh še do danes.
Meso se je redko pojavilo na mizi, le ob času praznovanj. Koline so bile v zimskih časih zaradi hitre pokvarljivosti mesa. Meso je moral počiti, medtem ko so se notranji organi kot so recimo  jetra  pojedli takoj. Meso so močno solili in ga čez zimo dajali sušiti v posebne prostore ''Mesnake'' ali pa obesili pod strop črne kuhinje, da se je predimilo. Meso je bilo najpogosteje iz živali, ki so jih imeli doma. Med temi so bile koze, kokoši, krave, prašiči, ovce in tudi konji. V težkih časih niso klali zdravih in delovnih živali, saj so potrebovali za delo in molžo. Le v primeru, ko se je žival poškodovala  ali ko se je postarala so jo zaklali in predelali v hrano. Gospodarji svojih konj navadno, niso hoteli jesti, saj jim je žival veliko pomenila in so se na njo navezali skozi dneve trdega dela.                                             SE NADALJUJE!
Skozi obdobja so se jedi spreminjale, recepti so bili od hiše do hiše drugačni. S prihodom mlajših generacij (''ta mlade''), se je priprava hrane lahko celo nekoliko spremenila. Zato je potrebno poudariti, da se navedena skupina jedi za nianso razlikuje od vasi, do vasi, ali celo od hiše do hiše.
Jedi zbrane s Sorškega polja so:
-    ''Medla'' ali ''rašla'' – narejena je s prosene kaše zakuhane v mleko.
-    Šara je juha v kateri so krompir, repa, koleraba, korenje, včasih se lahko najdejo notri tudi koščki mesa.
-    Godla najbolj pogosta v času kolin, sok, ki nastane ob barjenju krvavic, zgoščen s kašo, ječmenom in začinjen z dišavnicami, kot so majaron, šetraj, poper, sol.
-    Ječmen ali ''Ješpren'' z mesom in jušno zelenjavo, včasih tudi s krompirjem in seveda mesom, pogosto prekajenim, ali predelanim v klobase.
-    Ričet je bil, prav tako iz ješprena, le z veliko zelenjave, nato pa zabeljeno z kislo smetano. Ričet so jedli tudi kot mrzlo jed v obliki solate.
Po dogodku nas bodo članice Društva Sorško polje pogostile s poiskušino nekaterih predstavljenih jedi in zeliščnim čajem, ob katerih bomo strnili vtise in izmenjali informacije. Možen bo tudi nakup knjige “Gremo Kran puzdraut” in Setvenega priročnika po Mariji Thun za leto 2013.
Pred in po predavanju bo možno kupiti Amarant semena iz zaloge (po starih cenah do Novega leta) in prevzeti semena naročena v internetni trgovini s 5% popustom.
Po predavanju bo predavatelj, ter predsednik društva Matjaž Jerala na voljo za pogovor. Za lažjo uskladitev vas prosimo, če si termin rezervirate.


Kontaktna oseba:
Matjaž Jerala
predsednik društva
Društvo Sorško polje, približajmo se naravi
Podreča 75a
4211 Mavčiče
mobilna št.: 041 348 199
e. naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
spletni naslov: www.sorskopolje.si



Projekt Sorško polje – približajmo se naravi je nastal v letu 2011. Temelji povsem na prostovoljnem delu. Osnova dejavnost društva Sorško polje – približajmo se naravi je informirati in spodbuditi prebivalce Sorškega polja in širše, da Sorškemu polju povrnemo vitalnost, ga razbremenimo posledic intenzivnega kmetijstva in začnemo odgovorno, okolju prijazno izkoriščati njegove naravne danosti s čim manjšimi posledicami za prihajajoče rodove. Društvo, ki ima slogan "približajmo se naravi", si prizadeva, da bi kmetom s Sorškega polja pomagalo pri vseh fazah prehoda na ekološko kmetijstvo, hkrati pa želi zagotoviti trajen odkup lokalno pridelanih živil na lokalni ravni z organizacijo lokalnih tržnic, spodbujanjem partnerskega kmetijstva, razvijanjem ekološkega turizma in drugih trajnostnih okolju prijaznih potencialov. Društvo Sorško polje želi povezovati, združevati vse krajane treh občin, ki se trudijo izboljšati stanje okolja in delajo za zdrav življenjski slog – torej so naše ambicije ne le v smeri ekološkega kmetijstva, pač pa tudi športa, kulture in vsega, kar pripomore k človeku in živalim bolj prijaznemu okolju. V zadnji sezoni smo organizirali več predavanj v različnih krajevnih skupnostih na Sorškem polju, ki jih je obiskalo preko 1.200 poslušalcev. Prvo z naslovom »Trajnostni vidiki kmetijstva v Sloveniji« je predstavila dr. Martina Bavec. Mesečno razdelimo preko 700 novic Skupaj za zdravje človeka in narave, spodbujamo šole k organizaciji šolskih eko vrtov, v Prašah pri Mavčičah pa so pričeli svoje znanje prelivati tudi v praksi na skupnem ekološko permakulturnem vrtu. Vse to jim uspeva ob podpori vseh treh občin na Sorškem polju Kranj, Medvode in Škofja loka, vseh enajstih krajevnih skupnosti, društev in krajanov s Sorškega polja.

 
 
 
 
 

Joomla Templates by Joomla51.com