EKOLOŠKA PRIREJA MLEKA (16.1.2013)

V sredo, 16. JANUAR 2013 ob 10. uri je bilo v Zadružnem domu v Žabnici predavanje za kmetovalce EKOLOŠKA PRIREJA MLEKA

Predaval je g. Franc Pavlin iz KGZS Kranj.
S strani Zadruge Škofja Loka je bil predstavljen tudi odkup in predelava eko mleka.
Organizatorja: Društvo Sorško polje, približajmo se naravi v in KGZS Zavod Kranj
                Word Icon    PDF-icon

DSCN4792 (Custom) DSCN4793 (Custom)


Vsebina predavanja EKOLOŠKA PRIREJA MLEKA   
PDF-icon

                                                                                                                                Podreča, 16. 1. 2013
                                                                                                                                Sporočilo za medije

PREDAVANJE O EKOLOŠKI PRIREJI IN PRODAJI MLEKA

Sorško polje, 16. januarja 2013 je društvo Sorško polje v sodelovanju z KGZS zavod Kranj in KGZ Škofja Loka organiziralo 4. predavanje v sklopu predavanj za kmete na Sorškem polju v Zadružnem domu Žabnica. O ekološki prireji mleka je predaval specialist za živinorejo na Kmetijskem zavodu Kranj g. Franc Pavlin , o možnostih odkupa pridelkov, proizvodov in izdelkov lokalnih kmetov pa je predaval direktor zadruge Mitja Vodnjov.

V ekološki reji živali in prireji mleka so pomembne bivalne razmere v katerih prireja poteka je povdaril g. Pavlin. Zagotovljeno mora biti dobro počutje živali, gibanje, zelo zaželjena je paša, prepovedana pa je reja privezanih živali, razen v izrednih primerih na manjših kmetijah do 20 gvž, če se poleti pasejo, pozimi pa imajo zagotovljen 2-krat tedenski izpust. Obremenitev je lahko med 0,5 do 1,9 gvž/ha. Možni sistemi so z globokim nastiljem, drsečim gnojem in ležalnimi boksi. Določene so minimalne površine hleva in izpusta glede na število in težo živali. Na podlagi možnosti gibanja, socialnih stikov, lastnosti tal v hlevu, osvetlitve, zračenja, hrupa in kakovosti oskrbe se izračuna indeks ustreznosti kmetije za ekološko prirejo. Če na trgu ni na razpolago ekoloških živali je možen dokup konvencionalnih. Krmo naj bi kmetija v večji meri pridelala sama, potrebnih je vsaj 60% voluminozne krme, dokupuje pa se lahko le ekološko pridelano krmo (letos je zaradi lanske suše dovoljen dokup do 30% konvencionalne krme). Mineralno vitaminski dodatki za ekološko rejo so 5-10% dražji, močna krma pa od 80-130%, zato jo je v največji možni meri potrebno pridelati doma. Za ekološko prirejo mleka je najbolj priporočljiva lisasta pasma, za katero je g. Pavlin izdelal primerjalni izračun v katerem je predvidel mlečnost 5000 kg, porabo mleka za teleta, celoten nakup močne krme in mineralnih dodatkov, ceno konvencionalnega mleka 0,30 eur/l in ekološkega 0,36 eur/l, ki je pokazal da pri kovencionalni prireji kmetu ostane 978 eur, pri ekološki pa 945 eur, kar je sicer manj, vendar pa so za ekološko kmetovanje subvencije precej višje. Na koncu je povdaril, da se v tujini močno povečuje povpraševanje po senenem mleku in mleku brez GSO, kar so tudi domači potrošniki že pričeli ceniti.

Direktor Kmetijske zadruge Škofja Loka, ki poleg lokalnih pridelkov od kmetov odkupuje tudi ekološke pridelke, g. Mitja Vodnjov je povedal, da so pred mesecem dni na Trati odprli prvo zbirno distribucijsko mesto, predvidena so še tri na gorenjskem, s katerim so dobaviteljem olajšali dobave pridelkov in izdelkov. Z minimalnimi maržami na lokalno pridelanih in izdelanih izdelkih v Domačih kotičkih v svojih trgovinah so pritegnili dobavitelje in potrošnike in v svojih trgovinah beležijo hitro rast prometa. Potrošnike so v mesnice pritegnili s prodajo izključno slovenske govedine (registrirali so gorenjsko govedino), povečuje se jim prodaja ekološkega mleka. Trenutno jim povpraševanje po lokalnih pridelkih presega dobavo s strani kmetov, to pa je pri ekoloških pridelkih še bolj izrazito, pri ekološkem mleku potrebe presegajo dobave za trikrat. Velika težava pri ekoloških pridelkih je konstantnost dobave, če bi imeli zagotovljeno večjo dobavo mleka in mesa, ki bi se morala vsako leto povečevati, bi lahko zagotovili tudi višje odkupne cene.

Predavanje se je zaključilo z vprašanji in razmišljanji, da je potrebno stremeti k lokalni pridelavi, ter prodaji in povečevati delež ekoloških pridelkov in izdelkov, saj se s tem ustvarja zaupanje v pridelovalce, zmanjšujejo se stroški transporta, hrana do potrošnika pride sveža brez sodobnih ukrepov, pridelava je okolju prijaznejša, hrana na mizi potrošnika pa neprimerno kvalitetnejša. Ugotovitev je bila, da je prehod na ekološko prirejo mleka in mesa povezan s selitvijo odprtih hlevov iz gostih vaških jeder med pašne površine, pri čemer pa kmetje naletijo na nepremagljive administrativne ovire. Prehod na ekološko kmetovanje je v odvisnosti od usmeritve kmetije povezan z večjimi ali manjšimi investicijami, zato so dobrodošle informacije kmetom, da so seznanjeni z zahtevami ekološkega kmetovanja, da pri investicijah to v največji meri upoštevajo, da jim bo morebiten kasnejši prehod na ekološko kmetovanje enostavnejši in da pričnejo iskati morebitne nove usmeritve za kmetijo, povezane z pogoji na kmetiji in potrebami trga. Zmanjšanje količine pridelka je v prehodnem obdobju na ekološko kmetovanje večje, nato pa se razlika zmanjšuje, za to pa kmetje v prehodnem obdobju dobijo višje subvencije s katerimi pokrijejo izpad dohodka. Predstavnik Društva Sorško polje g. Jerala je pozval poslušalce, da sodelujejo s predlogi za teme predavanj, želene oglede dobrih praks in idejami za nadaljnje aktivnosti.

13. februarja ob 19 uri bo društvo organiziralo predavanje z naslovom: Priprava zemlje na setev, kot pogoj za uspešno ekološko kmetijstvo in vrtnarstvo v Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati, predaval bo g. Matjaž Turinek in 20. februarja predavanje z naslovom Obvladovanje škodljivih organizmov v dvorani PGD Breg ob Savi, predavali bosta ga. Marija Gregori in ga. Marija Kalan
Pred in po predavanji bo možno kupiti Setveni priročnik Marije Thun za 2013.

 

 

 

 

    Podr

 

 

a, 10. 12. 2012

Sporočilo za medije

NA SORŠKEM POLJU VEČJI DOGODEK V ORGANIZACIJI PROSTOVOLJCEV DRUŠTVA SORŠKO POLJE: PREDAVANJE KULINARIKA IN PRAZNOVANJA NA SORŠKEM POLJU V PROSTORIH PGD MAVČIČE

Podreča, 10. 12. 2012 - Društvo Sorško polje bo v sredo, 12. 12. 2012 ob 19. uri organiziralo predavanje g. Samota Zorca o kulinaričnih značilnostih v preteklosti, ob katerih praznovanjih so se pripravljale določene jedi, o običajih in zgodovini Sorškega Polja. Ga. Ivana Markun pa bo predstavila svojo knjigo »Gremo Kran puzdravt« v kateri je zbrala 207 pripovedi - zgodb iz Kranja z okolico in vasi Sorškega polja iz preteklosti, zapisanih v narečju.

Kaj so jedli na Sorškem polju
Težko, je dobiti natančne informacije o zgodovini, vendar s prihodom krompirja in koruze vemo, da so se zgodile reforme po naših kraljih v času Avstro-ogrske, ko sta vladala Marija Terezija in Jožef II. Spremembe, ki sta jih vpeljala, so bile ključne za kmetijstvo in pridelovanje. Pred reformami je bil največji problem prebivalstva lakota, da bi kmete poučili, kako ravnati z kulturami so ustanovili šole. Te šole so bile osredotočene predvsem na izobraževanje kmetov o ravnanju z novimi pridelki in z obdelovanjem zemlje. Prav tako se je uvedlo večje poznavanje sadnega drevja. Jedi iz krompirja so začele dobivati večji pomen saj je bila pridelava tega enostavna in zahtevala manj dela.
Na sorškem polju so bile spremembe enake kot po celotnem ozemlji Avstro-ogrske, in zato se jedi in pridelki v Kranjski deželi niso močno razlikovali.
Pred prihodom krompirja so jedi pripravljali iz pšenice in zelenjave pridelane doma. Močnate jedi, ko je kaša in žganci so bile ključna prehrana za ljudi Sorškega polja. Rodovitna polja žit raznih vrst so prinašala ljudem možnost preživetja in s tem tudi trdo delo. Iz žita so pridobivali moko in s te pridelovali tudi črni in beli kruh, štruklje, ''prešce'',… Zelenjava kot je repa, zelje, korenje, koleraba, so sestavine raznih juh še do danes.
Meso se je redko pojavilo na mizi, le ob času praznovanj. Koline so bile v zimskih časih zaradi hitre pokvarljivosti mesa. Meso je moral počiti, medtem ko so se notranji organi kot so recimo  jetra  pojedli takoj. Meso so močno solili in ga čez zimo dajali sušiti v posebne prostore ''Mesnake'' ali pa obesili pod strop črne kuhinje, da se je predimilo. Meso je bilo najpogosteje iz živali, ki so jih imeli doma. Med temi so bile koze, kokoši, krave, prašiči, ovce in tudi konji. V težkih časih niso klali zdravih in delovnih živali, saj so potrebovali za delo in molžo. Le v primeru, ko se je žival poškodovala  ali ko se je postarala so jo zaklali in predelali v hrano. Gospodarji svojih konj navadno, niso hoteli jesti, saj jim je žival veliko pomenila in so se na njo navezali skozi dneve trdega dela.                                             SE NADALJUJE!
Skozi obdobja so se jedi spreminjale, recepti so bili od hiše do hiše drugačni. S prihodom mlajših generacij (''ta mlade''), se je priprava hrane lahko celo nekoliko spremenila. Zato je potrebno poudariti, da se navedena skupina jedi za nianso razlikuje od vasi, do vasi, ali celo od hiše do hiše.
Jedi zbrane s Sorškega polja so:
-    ''Medla'' ali ''rašla'' – narejena je s prosene kaše zakuhane v mleko.
-    Šara je juha v kateri so krompir, repa, koleraba, korenje, včasih se lahko najdejo notri tudi koščki mesa.
-    Godla najbolj pogosta v času kolin, sok, ki nastane ob barjenju krvavic, zgoščen s kašo, ječmenom in začinjen z dišavnicami, kot so majaron, šetraj, poper, sol.
-    Ječmen ali ''Ješpren'' z mesom in jušno zelenjavo, včasih tudi s krompirjem in seveda mesom, pogosto prekajenim, ali predelanim v klobase.
-    Ričet je bil, prav tako iz ješprena, le z veliko zelenjave, nato pa zabeljeno z kislo smetano. Ričet so jedli tudi kot mrzlo jed v obliki solate.
Po dogodku nas bodo članice Društva Sorško polje pogostile s poiskušino nekaterih predstavljenih jedi in zeliščnim čajem, ob katerih bomo strnili vtise in izmenjali informacije. Možen bo tudi nakup knjige “Gremo Kran puzdraut” in Setvenega priročnika po Mariji Thun za leto 2013.
Pred in po predavanju bo možno kupiti Amarant semena iz zaloge (po starih cenah do Novega leta) in prevzeti semena naročena v internetni trgovini s 5% popustom.
Po predavanju bo predavatelj, ter predsednik društva Matjaž Jerala na voljo za pogovor. Za lažjo uskladitev vas prosimo, če si termin rezervirate.


Kontaktna oseba:
Matjaž Jerala
predsednik društva
Društvo Sorško polje, približajmo se naravi
Podreča 75a
4211 Mavčiče
mobilna št.: 041 348 199
e. naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
spletni naslov: www.sorskopolje.si



Projekt Sorško polje – približajmo se naravi je nastal v letu 2011. Temelji povsem na prostovoljnem delu. Osnova dejavnost društva Sorško polje – približajmo se naravi je informirati in spodbuditi prebivalce Sorškega polja in širše, da Sorškemu polju povrnemo vitalnost, ga razbremenimo posledic intenzivnega kmetijstva in začnemo odgovorno, okolju prijazno izkoriščati njegove naravne danosti s čim manjšimi posledicami za prihajajoče rodove. Društvo, ki ima slogan "približajmo se naravi", si prizadeva, da bi kmetom s Sorškega polja pomagalo pri vseh fazah prehoda na ekološko kmetijstvo, hkrati pa želi zagotoviti trajen odkup lokalno pridelanih živil na lokalni ravni z organizacijo lokalnih tržnic, spodbujanjem partnerskega kmetijstva, razvijanjem ekološkega turizma in drugih trajnostnih okolju prijaznih potencialov. Društvo Sorško polje želi povezovati, združevati vse krajane treh občin, ki se trudijo izboljšati stanje okolja in delajo za zdrav življenjski slog – torej so naše ambicije ne le v smeri ekološkega kmetijstva, pač pa tudi športa, kulture in vsega, kar pripomore k človeku in živalim bolj prijaznemu okolju. V zadnji sezoni smo organizirali več predavanj v različnih krajevnih skupnostih na Sorškem polju, ki jih je obiskalo preko 1.200 poslušalcev. Prvo z naslovom »Trajnostni vidiki kmetijstva v Sloveniji« je predstavila dr. Martina Bavec. Mesečno razdelimo preko 700 novic Skupaj za zdravje človeka in narave, spodbujamo šole k organizaciji šolskih eko vrtov, v Prašah pri Mavčičah pa so pričeli svoje znanje prelivati tudi v praksi na skupnem ekološko permakulturnem vrtu. Vse to jim uspeva ob podpori vseh treh občin na Sorškem polju Kranj, Medvode in Škofja loka, vseh enajstih krajevnih skupnosti, društev in krajanov s Sorškega polja.

 
 
 
 
 

Joomla Templates by Joomla51.com