PRIPRAVA ZEMLJE ZA SETEV (13.2.2013)

  • Natisni

V sredo, 13. februarja 2013 ob 19. uri je bilo v OŠ Cvetka Golarja, Frankovo naselje 51, Škofja Loka predavanje PRIPRAVA ZEMLJE ZA SETEV KOT POGOJ ZA USPEŠNO EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO

V prvem delu predavanja smo si pogledali ozadje, mehanizme in glavne posebnosti osnovne obdelave tal in priprave zemlje za setev v ekološkem kmetijstvu (kdaj in kako obdelamo tla, zakaj tako in takrat obdelamo, ipd).  V drugem delu smo se lotili prakse priprave zemlje za setev skozi slike.  Zanimalo nas je:  Ali se priprava razlikuje glede na kulturo, letni čas, predposevek, kolobar, vrt ali njivo?  S kakšnimi orodji je priprava optimalna? Kje jih dobimo/kako si jih naredimo? Predavatelj je predstavil lastne izkušnje iz pridelave poljščin in zelenjadnic, ter izkušnje drugih kmetov, ki jih je obiskal.

Matjaž Turinek je ekološki kmet iz Jarenine pri Mariboru, ki že 12 let kmetuje po biodinamičnih načelih. V svojem delu skuša povezati teorijo s prakso - raziskave, ki jih izvaja na kmetiji, so namenjene izboljšanju razumevanja naravnih procesov in izboljšanju pridelave zadostne količine kakovostne hrane. Od leta 2012 so partnerska kmetija, ki tedensko dostavlja zelenjavne, sadne in žitne košarice prebivalcem Maribora z okolico.

                                                                                                                                                   Word Icon    PDF-icon

DSCN4895 Custom  DSCN4896 Custom  DSCN4902 Custom  DSCN4901 Custom
DSCN4908 Custom DSCN4909 Custom DSCN4910 Custom

                                                                                                                                   Podreča, 18. 2. 2013
                                                                                                                                   Sporočilo za medije

PLITVA OBDELAVA TAL

Sorško polje, 13. 2. 2013 je Društvo Sorško polje-približajmo se naravi organiziralo predavanje z naslovom “Priprava zemlje za setev kot pogoj za uspešno ekološko kmetijstvo in vrtnarstvo”  v Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati.  Predaval je ekološki kmet iz Jarenine pri Mariboru dr. Matjaž Turinek, ki že dvanajst let kmetuje po načelih biodinamike, dokazal pa se je tudi kot profesor na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru.

»Moj cilj je hrano čim bolj izboljšati in povezati pridelovalce z jedci brez posrednikov,« je uvodoma dejal dr. Matjaž Turinek, nato pa se posvetil obravnavani temi. Pojasnil je sestavo zemlje in se zadržal zlasti pri zgornjem organskem sloju, ki ga pretežno sestavlja humus, v manjših delih pa korenine rastlin in živi organizmi. Povdaril je, da je pomembno pravo razmerje in kateri živi organizmi so v tleh. Organska snov v tleh skladišči in je vir hranil, pripomore k boljši rasti, je vir ogljika in energije za talne mikroorganizme. Na podlagi izsledkov večletnih primerjav kmetovanja po različnih metodah je dr. Matjaž Turinek dokazal, da so rastline, gojene po biodinamični metodi, ne le najokusnejše, pač pa tudi bolj odporne proti boleznim in škodljivcem, saj biodinamični pripravki na dolgi rok uravnovešajo tla, iz katerih rastline same črpajo hranila. »Kadar rastline napadejo škodljivci, to pomeni, da je porušeno razmerje v tleh, kar poruši odpornost rastline,« je poudaril dr. Turinek. In: »Rastlin nimamo na infuziji, ampak komunicirajo z okolico.« Rodovitna tla ustvarimo in obdržimo s pravilno obdelavo, kolobarjem, gnojenjem in sploh z ravnanjem, ki čim bolj posnema naravo.
V naravi živali ne »orjejo« zemlje globlje od petih, šestih centimetrov, je dejal dr. Turinek. Na njivi ali vrtu to posnemajmo s stroji in pripomočki za plitvo obdelavo tal. Veliko dobrega lahko naredijo deževniki, idealno je, da je v zemlji 600 kilogramov deževnikov na hektar. Pomembne so tudi zastirke, kot ena najboljših kombinacij tako za zeleno gnojenje kot za zastirko se je pokazala mešanica rži in grašice. Nepogrešljiva sestavina pametnega kmetovanja in vrtnarjenja pa je seveda tudi kolobarjenje.
Dr. Turinek je v sliki prikazal več primerov dobrih praks tako s tujih kot z domače kmetije. Zanimivo je, da imajo zlasti v tujini kmetje že posebej prilagojene stroje za plitvo obdelavo tal, za vrtičkarje pa je nekaj pripomočkov prinesel pokazat kar s seboj. Odgovarjal je tudi na vprašanja in zaupal nekaj preprostih nasvetov za izboljšanje tal: apna, s katerim uravnovešamo pH, in oglja, ki stabilizira humus, ne dodajamo neposredno v tla, pač v kompostni kup. Pokazal je, kako lahko sami v kratkem času skuhamo oglje iz sekancev in razrezanih vej, ter povedal, da buče najbolje klijejo iz globine le enega centimetra. V zaključku je povdaril, da naj opazujemo naravo in življenje okoli sebe, naj včasih stopimo korak nazaj in od daleč pozorno opazujemo in se učimo iz prakse, kajti za spremembo načina priprave tal je potrebno najprej narediti spremembo v načinu razmišljanja. Bilo je še eno v nizu koristnih in dobro obiskanih mesečnih predavanj Društva Sorško polje.

20. februarja ob 10 uri bo društvo organiziralo predavanje z naslovom: Obvladovanje škodljivih organizmov v dvorani Gasilskega društva Breg ob Savi, predavali bosta ga. Marija Gregori in ga. Marija Kalan Turinek in 27. februarja predavanje z naslovom Ekološka pridelava in hranjenje semen v dvorani KUD Reteče, predavala bo ga. Marija Gregori.
Pred in po predavanji bo možno kupiti Setveni priročnik Marije Thun za 2013.