V sredo, 20. februarja 2013 ob 10 uri je bilo v domu PGD Breg ob Savi, Breg ob Savi 34, Mavčiče predavanje OBVLADOVANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV
O varovanih območjih, žuželkah, biotičnem varstvu in odgovornostih kmeta pri uporabi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev je predavala dr. Marija Gregori višja predavateljica in raziskovalka na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo, ki je aktivno vpeta v predavanja in raziskave s področja koristnih organizmov in agroekosistemov.
Specialistka za rastlinsko pridelavo pri KGZ Kranj ga. Marija Kalan je predstavila vrsto škodljivih organizmov, ki ogrožajo kmetijske rastline, škode, ki jih povzročajo in naravne metode za obvladovanje škodljivih organizmov, to je agrotehnika pridelave in sorte kmetijskih rastlin primernih za ekološko pridelavo.
Organizatorji:Društvo Sorško polje, približajmo se naravi v sodelovanju z KGZ Kranj in Biotehniškim centrom Naklo
Podreča, 24. 2. 2013
Sporočilo za medije
Predavanje o obvladovanju škodljivih organizmov
Sorško polje, 20. februarja 2013 je društvo Sorško polje v sodelovanju z Biotehniškim centrom Naklo in KGZ Kranj organiziralo 5. predavanje v sklopu predavanj za kmete na Sorškem polju v domu PGD Breg ob Savi. O varovanih območjih, žuželkah, biotičnem varstvu in odgovornostih kmeta pri uporabi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (FFS) nam je predavala dr. Marija Gregori, višja predavateljica in raziskovalka na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo. O škodljivih organizmih, ki ogrožajo kmetijske rastline, pa nam je govorila specialistka za rastlinsko pridelavo pri KGZ Kranj ga. Marija Kalan.
Marija Gregori je predavanje pričela s podatkom, da je pest zdrave zemlje polna življenja, v njej je 1 trilijon bakterij, 10.000 protozoi, 10.000 nematod in 25 km hif gliv, katere nespametna uporaba pesticidov postopoma uničuje. Bakterije, glive in deževniki razkrajajo organsko snov v zemlji in s tem omogočajo, da postanejo hranila rastlinam zopet dostopna. S pesticidi ta naravni krogotok hranil presekamo. V letu 1990 je bilo na svetu prodanih 2,5 mio ton pesticidov v vrednosti 20 milijard $, kar nam pove, da je to odličen posel in da bodo proizvajalci pesticidov naredili vse, da bodo obdržali trg. Za uspešen vnos posamezne gensko spremenjene rastline na trg je vložena 1 milijarda $, kar čutimo z agresivnostjo proizvajalcev. Slovenija je v porabi fitofarmacevtskih sredstev (aktivne učinkovine) na ha obdelane površine na 5. mestu v EU za Belgijo, Italijo, Portugalsko in Nizozemsko. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da poraba teh še vedno narašča.
Z nanosom pesticida na rastlino skupaj s škodljivcem uničimo še koristne organizme, kateri so po naravi bolj občutljivi na FFS kot škodljivci. Pri škodljivcih pa na tak način kmalu dosežemo odpornost na pesticide in posledično porast števila le-teh, ter povečano škodo na kmetijskih pridelkih. S tem, ko najmočnejši (najodpornejši) osebki škodljivcev preživijo in se množijo, se ta odpornost prenese na naslednjo generacijo in škodljivec postane odporen na ta pesticid. Hkrati ko s pesticidom močno zmanjšamo število primarnih škodljivcev, se lahko razbohotijo sekundarni škodljivci. Zaskrbljujoči pa so tudi podatki, da glive v tleh iz učinkovin pesticidov sintetizirajo veliko bolj strupene učinkovine kot je primarna.
V zemlji, na kateri se ne uporablja pesticidov in fungicidov, deževniki poskrbijo za zračnost in rodovitnost prsti. Takšna prst je 5x bolj obogatena z dušikom, 7x bolj s fosforjem in 11x bolj z kalijem. V zdravi prsti je prisotna tudi mikoriza – simbioza gliv in rastlin, kjer glive rastlinam povečajo absorbcijsko površino hranil iz tal in obenem služijo kot rezervoar za vodo v sušnih obdobljih. Ob uporabi FFS pa lahko na zgornje pozabimo.
Predstavila nam je različne koristne organizme, ki so prisotni okrog nas in pomagajo rastlinam v boju s škodljivci in boleznimi. Plenilci so: tančičarica, pikapolonica, plenilska hržica in plenilska pršica. Parazitoidi so: parazitoida osica, krvavkin najezdnik. Entomopatogene ogorčice se odlično izkažejo v boju s strunami, ogrci, in bramorji. Napadena rastlina sprošča hlapljivo snov, ki privabi koristne organizme, česar pa hibridne rastline ne morejo. Za koristne organizme najbolje poskrbimo s tem da kmetujemo v pasovih - vmes pustimo pasove, ki jih ne obdelujemo, da se tam koristni organizmi neovirano razvijajo. Na domačih vrtovih gojimo veliko rož, jagodičevja, določimo mesta v katera nikoli ne vstopamo, lahko pa izdelamo tudi »hotel za koristne organizme« (v marcu). V branje nam je priporočila knjigo Rachell Carson: Silent spring in knjigo Gojenje in uporaba koristnih organizmov.
V drugem delu je Marija Kalan predstavila škodljive glive, bakterije in viruse, kakšno škodo povzročajo in kako jih sonaravno obvladujemo. Poudarila je pomen širokega 4-6 letnega kolobarja, večjih medvrstnih razdalj, primerne lege, sejanja zdravih in odpornih semen in sort, uporabe zastirke, uravnoteženega gnojenja, zdravljenja tal s sejanjem metuljnic in križnic, pravočasnega prepoznavanja bolezni, odstranjevanja bolnih rastlin in vzpostavljanja naravnih sovražnikov.
V zaključku je še predstavila, kako pridelati zgodnji krompir, ki ga že lahko kalimo na svetlem in toplem mestu, saj ga bomo čez tri do pet tednov že sadili na njivi in pokrlili s kopreno. Kadar so temperature pod kopreno nad 25 °C, pa ga moramo odkriti. Predstavila je še sorte krompirja, ki jih je možno dobiti na slovenskem trgu in izpostavila ekološke sorte, ki jih prideluje Kmetijski inštitut Slovenije in se imenujejo po slovenskih rekah.
V sredo, 27. februarja ob 18. uri društvo vabi na prvi del predavanja z naslovom: Ekološka pridelava in hranjenje semen, ki bo v dvorani KUD Reteče. Teden dni kasneje, to je 6. marca, bo v OŠ Stražišče drugi del tega predavanja. Predavala bo dr. Marija Gregori. 13. marca ob 19. uri v OŠ Medvode pa bo ga. Zdenka Frelih predstavila Začimbe in zelišča v našem vrtu.