POMEN ČEBEL ZA ZDRAVJE ČLOVEKA (10.4.2013)

  • Natisni

V sredo, 10. aprila 2013, ob 19. uri je bilo v Osnovni šoli Orehek - Kranj, Zasavska cesta 53a predavanje

POMEN ČEBEL ZA ZDRAVJE ČLOVEKA

Brez čebel ni življenja. Verjetno skoraj vsi poznamo stavek, ki ga je takole izrekel Einstein: če izginejo čebele, bo v 4 letih izginila tudi naša civilizacija. Morda je za izginotje civilizacije postavil malo prekratek rok, za nekoliko daljše obdobje pa ta trditev prav gotovo velja.  
Predavatelj Franc Šivic je predstavil pomen čebeljih pridelkov za zdravo prehrano človeka in vlogo čebel pri opraševanju ter ohranjanju ravnotežja v naravi. Povedal je, zakaj je kranjska čebela ogrožena in kaj lahko naredi vsak posameznik na svojem področju, da bodo čebele vendarle preživele in koristno služile našim zanamcem.
Čebela je zaradi nekaterih svojih lastnosti, kot so delavnost, redoljubnost, požrtvovalnost in pripadnost skupnosti tudi odlična učiteljica in vzornica človeku. V dokaz, kako odločilno lahko čebele spremenijo življenje zlasti mlademu človeku, ki šele išče svoj prostor pod soncem, je bila predstavljena nenavadna življenjska zgodba tokratnega predavatelja Franca Šivica, univ. dipl. inž. gozdarstva, čebelarja z več kakor polstoletnimi izkušnjami, dolgoletnega podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije in lanskega prejemnika Reda za zasluge Republike Slovenije.

Organizator: Društvo Sorško polje, približajmo se naravi v sodelovanju z s krajevnimi skupnostmi Sorškega polja, občinami Kranj, Naklo, Šenčur, Preddvor, Medvode in Škofja Loka ter Čebelarsko zvezo Slovenije
                                                                                                                                                   Word Icon   PDF-icon

DSCN5292 (Custom) DSCN5293 (Custom) DSCN5297 (Custom)


Podreča, 14. 4. 2013
Sporočilo za medije

Pomen čebel v življenju človeka

Sorško polje, 10. aprila 2013 je društvo Sorško polje v sodelovanju s Centrom za trajnostni razvoj podeželja Kranj organiziralo predavanje v OŠ Orehek.

O pomenu čebeljih pridelkov za zdravo prehrano človeka, vlogi čebel pri opraševanju, ter ohranjanju ravnotežja v naravi, zakaj je kranjska čebela ogrožena, kaj lahko naredi vsak posameznik na svojem področju, da bodo čebele vendarle preživele in koristno služile našim zanamcem je predaval Franc Šivic, univ. dipl. inž. gozdarstva, čebelar z več kot polstoletnimi izkušnjami, dolgoletni podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije in prejemnik Reda za zasluge RS.

Franc Šivic je orisal lastno pot čebelarja; kot sedemleten fantič se je zagledal v čebele, danes pa je eden od štiridesetih slovenskih čebelarjev, ki gojijo čebelarski turizem, hkrati pa kot strokovnjak prenaša vedenje o čebelah in čebelarjenju na mlajše. Kot je dejal, je še posebej vesel kar 1500 krožkarjev po slovenskih šolah pa tudi povečanega zanimanja za čebelarjenje v zadnjih letih med odraslimi. V začetnih tečajih je kar tretjina žensk. Sicer pa je v Sloveniji okrog deset tisoč čebelarjev, od teh jih je osem tisoč včlanjenih v čeblarsko zvezo. Slovenski čebelarji se ponašajo z nekaj posebnostmi: s svojo avtohtono pasmo čebele kranjsko sivko, z edinstvenimi čebelnjaki s poslikanimi panjskimi končnicami in z izjemno organiziranostjo, povezanostjo čebelarjev.

Spomnil je na znano Einsteinovo opozorilo, da štiri leta po tem, ko čebel ne bo več, tudi naše civilizacije ne bo več. Kar 80 odstotkov vseh cvetnic namreč oprašujejo čebele. Ogrožene so zaradi strupov na poljih, bolezni, kranjska sivka genetsko tudi zaradi vdora italijanske čebele. Še posebej kmetom je položil na srce, naj bodo pazljivi pri uporabi pesticidov in insekticidov, naj na Sorškem polju, kjer prevladujejo monokulture, po spravilu zgodnjega krompirja zasejejo ajdo, ječmen, pšenico, oljno ogrščico, ki bodo zamorile plevele, hkrati pa privabile čebele na pašo. Vrtičkarjem pa je Franc Šivic svetoval, naj po možnosti sadijo sadna drevesa ter čim več zdravilnih zelišč in dišavnic.

Zaupal je tudi nekaj manj znanih zdravilnih učinkov medu. Kostanjev med zdravi in zapira rane. Na žalost je kostanj ogrožen zaradi napada ose šiškarice. Med je odličen tudi za masažo hrbta. »Vsak moški po 50. letu bi moral vsak dan preventivno pojesti žlico cvetnega prahu za prostato. Kdor je alergičen na cvetni prah, naj postopno povečuje doze do ene žlice. Propolis v naši družini redno uporabljamo za čiščenje in razkuževanje medzobnih prostorov. Sladkorja sploh ne uporabljamo več, vse sladimo le z medom,« je dejal Franc Šivic. Pojasnil je tudi, kakšne so zahteve za pridobivanje ekološko certificiranega medu, pri čemer je posebej pomembno, da je glede na stopnjo obremenjenosti okolja v približno devetih desetinah države še mogoče ekološko čebelarjenje. Na žalost se za to odločajo redki čebelarji, in to predvsem zaradi dragega sladkorja iz ekološke pridelave, s katerim krmijo čebele, če ni cvetne paše.