OGLED DOBRIH PRAKS PREHRANSKE IN ENERGETSKE SAMOOSKRBE NA OBMOČJU BELE KRAJINE (5.10.2013)

v soboto, 5. oktobra 2013, smo se kmetovalci zbrali  odpeljali do Krasinca v Beli krajini, kjer smo si ogledali ekološko turistično kmetijo Trdič, ki se ukvarja z govedorejo, perutninarstvom in prašičerejo. V Cerovcu pri Semiču smo si ogledali ekološko kmetijo Mlinar, kjer se ukvarjajo s pridelavo žit, kozjerejo in zelenjadarstvom. Za konec smo obiskali ekološko kmetijo Pecel, ki se ukvarja s prirejo, predelavo in prodajo govejega, konjskega, ovčjega in svinjskega svežega mesa in suhomesnatih izdelkov, vinogradništvom in čebelarstvom, kmetija se ogreva na lesno biomaso, postavili pa so tudi sončno elektrarno.
Na poti nas je spremljala specialistka za rastlinsko pridelavo na KGZS Marija Kalan, ki nam je predstavila ekološko kmetovanje, v Beli Krajini pa se nam je pridružil še gospod Peter Malenšek, eko kmet, pri katerem smo zaključili naš ogled dobrih praks.

Organizatorji: Društvo Sorško polje, približajmo se naravi v sodelovanju s partnerji projekta Moj eko vrt in KGZS Zavod Kranj

                                                                                                                             Word Icon    PDF-icon    


Podreča, 7. 10. 2013

Sporočilo za medije

OGLED DOBRIH PRAKS PREHRANSKE IN ENERGETSKE SAMOOSKRBE NA OBMOČJU BELE KRAJINE

Sorško polje, 5. oktobra - Društvo Sorško polje, približajmo se naravi je v sodelovanju s LAS Loškega pogorja, partnerji projekta Moj eko vrt in KGZS za uvod v ekološko naravnana predavanja in delavnice za kmete v jesensko - zimskem času v soboto, 5. oktobra, organiziralo zdaj že tradicionalni 4. ogled ekoloških kmetij in dobrih praks za kmete s Sorškega polja, ter občin, Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas.

Kako kmetujejo v Beli Krajini

Na poti jih je spremljala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Slovenije v Kranju. Orisala je prve korake ekološkega kmetovanja v naši državi, ki so se začeli pred petnajstimi leti. V tem času se je število ekoloških kmetij s 300 povzpelo na 2700. Kalanova je kmete, ki razmišljajo o prestopu s konvencionalnega na ekološki način kmetovanja, nekateri med njimi pa so se slednjemu že zapisali, potolažila, da ekološko kmetovanje ni nikakršen bav-bav. Bistveno je, da kmet prisluhne naravi in da se odreče uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ter topnih mineralnih gnojil.

Osem desetin površin, ki so obdelana na ekološki način, zavzemajo travniki in le dve desetini njive, na katerih kmetje pridelujejo vrtnine in žita. Povpraševanje po slovenskih ekoloških vrtninah je bistveno večje od ponudbe, še posebej na Gorenjski, ki premore 197 ekoloških kmetij, večina jih je v hribovskih predelih. V nižavju je ekološkega kmetovanja še bistveno premalo, je dejala Kalanova, in opozorila na zaostritev pogojev za kmetovanje na območjih z zalogami pitne vode, za katera bo država letos in prihodnje leto sprejela niz varstvenih ukrepov. Poudarila je tudi, da bo po letu 2014 spremenjen način delitve finančnih podpor, ki jih bo predvidoma v sedanji višini obdržalo ekološko kmetovanje, za konvencionalno pa se bodo zmanjšale.

Vse to kliče po porastu ekološkega načina kmetijske pridelave in prireje. Marija Kalan je še povedala, da bodo ekološke kmetije, ki bodo zaprosile za evropske sredstva, morale pripraviti načrt aktivnosti z možnostmi pridelave in tržnimi možnostmi. Kmete je povabila na niz brezplačnih predavanj oziroma tečajev in delavnic o ekološkem kmetovanju, ki jih Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije pripravlja že za to in prihodnje leto nekatere tudi v sodelovanju s partnerji projekta Moj eko vrt in Društvom Sorško polje.

Predsednik društva Sorško polje – približajmo se naravi Matjaž Jerala je kmete seznanil z aktivnostmi društva, seznanil pa jih je tudi s prizadevanji Kmetijske zadruge Škofja Loka, ki je zainteresirana za odkup domačih pridelkov, še posebej ekoloških. Predstavil je tudi aktivnosti projekta Moj eko vrt in prisotne povabil na tečaje biodinamike, srečanja za kmete in tržne pridelovalce ekološke hrane in ostala predavanja.

V Beli Krajini so se kmetje najprej ustavili Pri Treh farah, kjer jih je skozi tri cerkve popeljal župnik Jože Pibernik, medtem ko jim je v Krasincu gospodar g. Starašinič razkazal svojo zgledno urejeno 45 ha veliko ekološko turistično kmetijo Trdič. Ta se ponaša z lastno prirejo goveje živine, redijo tudi prašiče in kokoši, poleg hleva pa se paseta tudi kobili in žrebička, na njivah pridelujejo ječmen, pšenico, koruzo, ajdo in oves. Žita meljejo v lastnem mlinu, v enem od poslopij pa so uredili turistične apartmaje in prodajalno mesa. Živina s Trdičeve kmetije se večino leta pase po okoliških travnikih.

V vasici RiM pri Adlešičih so popotniki obiskali domačijo Raztresen, kjer redijo krave in osle ter pridelujejo lan. So eni redkih, ki iz njega še tkejo blago. V njihovem muzeju smo si ogledali staro orodje za predelavo lanu in tudi pripomočke, ki so še vedno v uporabi.  Kmetijsko dejavnost dopolnjujejo s turizmom, duhovnostjo in naravnim načinom zdravljenja.

V Malinah pri Semiču je Gorenjce sprejel Peter Malenšek na svoji kmetiji Pecel, ki je ekološki certifikat pridobila pred štirinajstimi leti. Na kmetiji redijo govedo, konje, ovce in prašiče, imajo čebelnjak, sadovnjak in vinograd, za poceni ogrevanje skrbijo s sekanci, v lanskem letu pa so postavili tudi sončno elektrarno. Na tej kmetiji so kmetom pripravili kosilo iz domačih ekološko pridelanih dobrot, s seboj pa so poleg novih znanj in belokranjske prisrčnosti odnesli tudi nekaj metliške črnine, grozdja, medu in suhomesnatih izdelkov. 

Med vožnjo proti Ljubljani je Kalanova odgovarjala na vprašanja, ki se kmetom pojavljajo pri vsakdanjem delu, ogled pa so sklenili z vabilom na predavanje:  »Škodljivi učinki tujerodnih vrst – kako vrste prepoznamo in kaj lahko storimo?«, ki bo 13.10.2013 ob 19 uri.           

 
 
 
 
 

Joomla Templates by Joomla51.com